Pristojnosti predsednika Republike Slovenije so natančno opredeljene v ustavi.
Predsednik, kot to pojmujem jaz, mora sodelovati v javnem diskurzu o vseh aktualnih družbenih vprašanjih in se oglasiti kadar je jasno, da vladajoča politika ali pa zgolj del te politike, določena vplivna politična stranka ali vplivni posameznik ali medij postavlja pod vprašaj vladavino prava ali druge temeljne vrednote.
Odločen sem, da se bom v okviru svojih pristojnosti, mandata, ki ga bom dobil na neposrednih volitvah, v takšnih primerih jasno opredelil in si prizadeval, da z odprtim in dobronamernim dialogom premostimo nesporazume in probleme, ki lahko izhajajo iz zaostrovanja različnih stališč.
Slovenija je zaostala za pričakovanji iz prvih let osamosvojitve. Eden izmed zelo očitnih razlogov zato je neučinkovitost upravljanja z državo, ki je bila vseskozi posledica ideoloških razkolov in pomanjkanja pripravljenosti na dialog, zbliževanje stališč in, končno, poenotenje o strateških ciljih družbe na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. V primerjavi s prvim sklicem državnega zbora, ko so politične stranke v veliki večini predstavljali poslanci , ki so bili pripravljeni in usposobljeni za iskanje skupnih rešitev, se je hiša slovenske demokracije spremenila v bojišče in prizorišče spopadov, ki niso samo hromili možnosti za dogovor, ampak širili v družbo ozračje nestrpnosti, nepomirljivosti in vulgarnosti. Politika je v očeh široke javnosti izgubila zaupanje. Potreben je nov začetek, nov zagon, ki bo Sloveniji dal možnost, da uveljavi svoje neizmerne naravne prednosti, svojo geostrateško lego, znanje in nadarjenost, skromnost in delavnost svojih prebivalcev, Slovenk in Slovencev in vseh drugih, ki so prišli živeti z nami in ki se nam bodo pridružili v prihodnosti.
Živimo v času, ki si krize svetovnih razsežnosti podajajo roke, vnašajo negotovost v vsakega od nas. Bolj kot kdajkoli Slovenija potrebuje notranji mir, povezanost na skupnih vrednotah, demokratično vodenje države in vlade, jasno opredelitev za skupne evropske vrednote, vladavino prava, svobodno in kreativno pluralnost medijev, jasno perspektivno za mlade in spoštljiv odnos do starejših.
Slovenija na žalost v številnih mednarodnih primerjavah zavzema nerazveseljivo visoko mesto po razširjenosti korupcije. Gre za pojav, ki ima hude moralne in materialne razsežnosti za državo in družbo. Boj proti korupciji ni samo dolžnost pristojnih vladnih in pravosodnih organov, ampak se mora izraziti tudi v dvigu občutljivosti javnosti do tega pojava in v doslednem sankcioniranju udeleženih prestopnikov.
Podprite kandidaturo Iva Vajgla za predsednika Rebublike Slovenije z overjenim podpisom.
Overjenih podpisov podpore
Slovenija si je v zadnjih letih prislužila nezaželjeno reputacijo države, v kateri se kršijo osnovna pravila, ki veljajo v Evropski uniji in demokratičnem svetu za položaj in spoštovanje medijske svobode. Vlada, ki so ji volivci izrazili jasno nezaupnico, je z nekaterimi svojimi posegi v medije kot je bil pritisk na Slovensko Tiskovno Agencijo in uzurpacija javne radiotelevizije pritegnila pozornost cele Evrope. Pot do normalizacije medijske medijskega prostora v Sloveniji in skupnega razumevanja spoštovanja načel pluralizma in ustvarjalne svobode novinarjev bo dolga, vendar pa je treba podpreti napore vlade, da odmerijo svobodnim medijem tisti prostor v družbi, ki ga morajo imeti kot čuvaj transparentnosti in ustvarjalnosti družbe.
Kultura in umetnost sta obraz in spričevalo Slovenskega naroda in najbolj zgovorno pričevanje o ustvarjalni moči naše družbe tudi, ko gre za primerjave z drugimi narodi. Sporočilnost naših ustvarjalcev moramo vgraditi v vse stike Slovenije z zunanjim svetom in se primerno organizirati za podporo našim vrhunskim umetnikom.