Ivo Vajgl o aktualnih
vprašanjih v Sloveniji in v svetu
Pristojnosti predsednika Republike Slovenije so natančno opredeljene v ustavi.
Predsednik, kot to pojmujem jaz, mora sodelovati v javnem diskurzu o vseh aktualnih družbenih vprašanjih in se oglasiti kadar je jasno, da vladajoča politika ali pa zgolj del te politike, določena vplivna politična stranka ali vplivni posameznik ali medij postavlja pod vprašaj vladavino prava ali druge temeljne vrednote.
Odločen sem, da se bom v okviru svojih pristojnosti, mandata, ki ga bom dobil na neposrednih volitvah, v takšnih primerih jasno opredelil in si prizadeval, da z odprtim in dobronamernim dialogom premostimo nesporazume in probleme, ki lahko izhajajo iz zaostrovanja različnih stališč.
Slovenija je zaostala za pričakovanji iz prvih let osamosvojitve. Eden izmed zelo očitnih razlogov zato je neučinkovitost upravljanja z državo, ki je bila vseskozi posledica ideoloških razkolov in pomanjkanja pripravljenosti na dialog, zbliževanje stališč in, končno, poenotenje o strateških ciljih družbe na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. V primerjavi s prvim sklicem državnega zbora, ko so politične stranke v veliki večini predstavljali poslanci , ki so bili pripravljeni in usposobljeni za iskanje skupnih rešitev, se je hiša slovenske demokracije spremenila v bojišče in prizorišče spopadov, ki niso samo hromili možnosti za dogovor, ampak širili v družbo ozračje nestrpnosti, nepomirljivosti in vulgarnosti. Politika je v očeh široke javnosti izgubila zaupanje. Potreben je nov začetek, nov zagon, ki bo Sloveniji dal možnost, da uveljavi svoje neizmerne naravne prednosti, svojo geostrateško lego, znanje in nadarjenost, skromnost in delavnost svojih prebivalcev, Slovenk in Slovencev in vseh drugih, ki so prišli živeti z nami in ki se nam bodo pridružili v prihodnosti.
Živimo v času, ki si krize svetovnih razsežnosti podajajo roke, vnašajo negotovost v vsakega od nas. Bolj kot kdajkoli Slovenija potrebuje notranji mir, povezanost na skupnih vrednotah, demokratično vodenje države in vlade, jasno opredelitev za skupne evropske vrednote, vladavino prava, svobodno in kreativno pluralnost medijev, jasno perspektivno za mlade in spoštljiv odnos do starejših.
Pravna država in politični sistem
- Vladavino prava je treba spoštovati tako doma kot tudi povsod po svetu kjer se sliši naš glas. Kot predsednik republike Slovenije bom posebno pozornost posvečal delovanju pravne države. V zadnjih letih smo bili priča temu, kako hitro se lahko zamajajo njeni temelji. Zato moramo braniti ustavnost in zakonitost, spoštovanje vseh državnih institucij in preprečiti vsak poskus njihovega rušenja. Podpiral sem civilno družbo in protestnike in se jim pogosto tudi pridružil, ko so opozarjali na avtoritarnost prejšnje vlade.
- Podpiral bom vlado in skušal širiti njen prostor med ljudmi. S tem, ko bom spodbujal prijaznejše odnose in pripravljenost na sodelovanje vseh, še posebej v parlamentu, kjer se politični nasprotniki ne smejo obnašati kot sovražniki ampak kot odgovorni politiki, ki tekmujejo v prizadevanjih, da omogočijo boljše življenje vsem državljanom in prebivalcem Slovenije. Moramo braniti ustavnost in zakonitost, spoštovanje vseh državnih institucij in preprečiti vsak poskus njihovega rušenja. Podpiral sem civilno družbo in protestnike in se jim pogosto tudi pridružil, ko so opozarjali na avtoritarnost prejšnje vlade.
- Enako kot vse Evropske države tudi Slovenija ni etnično homogena država, zato morajo v njej enakopravno živeti vse Slovenke in Slovenci kakor tudi pripadniki drugih narodov, ki so se pri nas naselili ali pa se bodo v prihodnosti.
Boj proti korupciji
Slovenija na žalost v številnih mednarodnih primerjavah zavzema nerazveseljivo visoko mesto po razširjenosti korupcije. Gre za pojav, ki ima hude moralne in materialne razsežnosti za državo in družbo. Boj proti korupciji ni samo dolžnost pristojnih vladnih in pravosodnih organov, ampak se mora izraziti tudi v dvigu občutljivosti javnosti do tega pojava in v doslednem sankcioniranju udeleženih prestopnikov.
Zunanja in obrambna politika
- Zunanja politika republike Slovenije mora biti predvsem politika miru. Tudi šibak mir je boljši od vsakršne vojne! Za netenje vojn in hujskanje k nasilju ni opravičila.
- Slovenija mora biti na mednarodnem področju jasna, glasna in odločna. Biti mora na strani tistih, ki se jim godi krivica, ki so podcenjeni ali napadeni.
- Slovenija je demokratična in pravna država, ki mora spoštovati človekove pravice in zato ne sme sodelovati z vladami in posamezniki, ki spodkopavajo prihodnost Evropske unije in zanikajo veljavnost skupnih Evropskih vrednot.
- Slovenija uresničuje veliko svojih interesov v srednjeevropskem prostoru, ki ga nekateri označujejo kot prostor Višegrajske skupine. Ta skupina se je povezala v času, ko so države in vlade vodili politiki kot so bili Havel, Walesa, Göncz – vodilne osebnosti postkomunistične Evrope za razliko od današnjih voditeljev kot je Orban, Morawiecki in drugi, ki ne spoštujejo osnov pravne države, temeljnih človekovih pravic svojih državljanov in drugih demokratičnih standardov EU.
- Sosedi ostajajo vedno ob nas, zato je treba z njimi sodelovati kot s prijatelji in se sporazumevati, ko gre za odprta dvostranska vprašanja.
- Slovenija je enakopravna članica Evropske unije in NATO, zato mora v obeh, kot tudi v vseh drugih mednarodnih organizacijah in forumih delovati aktivno, samozavestno, dajati pobude in si z dobrimi predlogi dvigovati ugled.
- Zavzemam se za nadaljnje sodelovanje Slovenije kot članice zveze NATO, zveste načelom zaradi katerih je bila ustanovljena kot obrambna zveza za krepitev kolektivne varnosti. V zvezi NATO se morajo odločitve sprejemati transparentno in demokratično, zveza ne sme postati svetovni policaj.
- Spoštovanje in ohranjanje miru, pravne države in spoštovanje človekovih pravic so temelji delovanja Evropske unije, ki obvezujejo tudi vse države, ki bi želele postati članice EU. Voditelji držav zahodnega Balkana se morajo zavedati, da pri tem ni popuščanja.
Podpri kandidaturo
Podprite kandidaturo Iva Vajgla za predsednika Rebublike Slovenije z overjenim podpisom.
3000+
Overjenih podpisov podpore
Človekove pravice in civilna družba
- Temeljne človekove pravice so pravica do življenja, prepoved mučenja, suženjstva, prisilnega dela, svoboda gibanja in izražanja ter nedotakljivost človekove zasebnosti. Poleg teh temeljnih pravic je še vrsta drugih, ki se danes kršijo tudi v razvitem svetu. Denimo, pravica do enakopravnosti spolov, spolne usmerjenosti, pravica do prekinitve nosečnosti in podobno. To je nesprejemljivo, saj se vračamo za desetletja ali celo stoletje nazaj, ko so bile te pravice že izborjene.
- Civilna družba je steber demokracije in spoštovanja človekovih pravic, zato jo podpiram in z njo vse življenje sodelujem tako doma kot v tujini.
Svoboda medijev in izražanja
Slovenija si je v zadnjih letih prislužila nezaželjeno reputacijo države, v kateri se kršijo osnovna pravila, ki veljajo v Evropski uniji in demokratičnem svetu za položaj in spoštovanje medijske svobode. Vlada, ki so ji volivci izrazili jasno nezaupnico, je z nekaterimi svojimi posegi v medije kot je bil pritisk na Slovensko Tiskovno Agencijo in uzurpacija javne radiotelevizije pritegnila pozornost cele Evrope. Pot do normalizacije medijske medijskega prostora v Sloveniji in skupnega razumevanja spoštovanja načel pluralizma in ustvarjalne svobode novinarjev bo dolga, vendar pa je treba podpreti napore vlade, da odmerijo svobodnim medijem tisti prostor v družbi, ki ga morajo imeti kot čuvaj transparentnosti in ustvarjalnosti družbe.
Antifašizem
- Zmagi nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni nihče ne more odvzeti njene veličine. Seveda je že čas za spravo med potomci nekdanjih sovražnikov, kar pa ne pomeni, da lahko pristanemo na enačenje epohalnega boja udeležencev NOB s tistimi, ki so se pridružili in prisegli okupatorju.
- Antifašizem je v svobodnem svetu skupna vrednota demokratov z vseh političnih polov. Ne moremo pa spregledati, da se v zadnjih letih v svetu in tudi pri nas, ponovno ponuja ideologija nacifašizma, pa čeprav v preobleki sodobne avtoritarne politične govorice. Demokrati vseh dežel se moramo tem tendencam odločno zoperstaviti.
Varstvo okolja
- Varstvo narave ni domislica izbrancev ali idealistov, temveč nuja in obveza vseh. To je naša zaveza, da sebi in zanamcem omogočimo ohranjanje sveta, v katerem bomo lahko živeli v normalnih vremenskih razmerah, uživali čist zrak in vodo, občudovali lepote narave.
- Slovenija je ena izmed redkih držav, kjer lahko še pijemo vodo, ki priteče iz naših pip. Tudi Slovenske reke so še zmeraj med najčistejšimi v Evropi. Zato je naša dolžnost, da se borimo za vsako kapljo tega dragocenega daru narave in da se kot družba in država organiziramo na način, da bomo prestregli in smotrno uporabili vsak vir čiste vode.
Kultura in umetnost
Kultura in umetnost sta obraz in spričevalo Slovenskega naroda in najbolj zgovorno pričevanje o ustvarjalni moči naše družbe tudi, ko gre za primerjave z drugimi narodi. Sporočilnost naših ustvarjalcev moramo vgraditi v vse stike Slovenije z zunanjim svetom in se primerno organizirati za podporo našim vrhunskim umetnikom.
Skrb za mlade
- Prihodnost sedanje mlade generacije in bodočih rodov zasluži maksimalno pozornost vseh nas. Mlade ne smemo pustiti na cedilu, zato mora država skrbeti za reševanje stanovanjske krize mladih, za ustrezno štipendijsko politiko, za perspektive zanesljive stalne zaposlitve namesto prekarnega dela, ki je danes za mnoge izhod v sili, nesprejemljiv za daljše obdobje.
- Mladim je treba odpreti družbo v vseh njenih razsežnostih, upoštevati njihova stališča in prispevek, zagotoviti njihovo aktivno sodelovanje v procesu sprejemanja odločitev, ki se ne nanašajo samo na njih ampak na razvoj družbe v celoti. Večkrat sem že predlagal, da se mladim da aktivna volilna pravica že pri šestnajstih namesto pri osemnajstih letih.
- Študentsko delo mora biti plačano pošteno in primerno.
Skrb za starejše
- V Sloveniji se ne sme nihče bati starosti. Vsi, ki so danes mladi, bodo prej kot slej občutili pomen spoštovanja starosti, izkušenj in modrosti, ki pride z leti.
- Spodbujati je treba tudi nove oblike solidarnostne pomoči in samopomoči starejših. Nekatere izmed takšnih oblik kot je iniciativa »Starejši za starejše« v okviru ZDUS so v Evropi razpoznali kot pomemben dosežek in so na moj predlog bile nagrajene s prestižno nagrado Evropskega parlamenta »Državljan Evrope«.
- V zadnjih desetletjih se je življenska doba v Sloveniji razveseljivo podaljšala in ljudje smo lahko tudi dalj časa aktivni. Zato pri odnosu do starejše generacije ne gre zgolj za dostojne, ustrezne in pravične pokojnine, ampak tudi za boljše vključevanje starejših ljudi v razne oblike dela in aktivnosti. Za tiste, ki so bolni in onemogli pa tudi za invalide in fizično prizadete osebe, je treba ustrezno poskrbeti tako v zdravstvenih ustanovah, s pomočjo na domu, v domovih za starejše, ki čakajo na obnovo in na nove kapacitete.